OSNOVNI PODATKI O KNJIGI:

Avtorica: Nina Abraham

Fantazijsko ljubezenski roman

272 strani, A5 format

Redna cena: 21,01 EUR

Spletna cena - s 25% popusta: 15,75 EUR

Za naročilo knjige oziroma morebitna dodatna pojasnila smo vam na voljo na tel: 01/756 98 62 ali na e-naslovu: smar-team-narocila@amis.net.

 

POVZETEK VSEBINE:

Knjiga je tretji del trilogije Zgodba Petih narodov, ki jo sestavljata še knjigi Ples plamenov in Smrt svobode.

Aurora je bojevnica in ni se predala. Šla je naprej in tam jo je čakalo presenečenje … Zaljubila se je v Izgnanca. V starejšega kraljevega sina, ki je bil izgnan v Skrivni raj. Altariel je bil pravi kralj. Pojasnil je Aurori, kaj in kako. In to je Druščino znova povezalo. Našli so zemljevid in nadomestili Ardiethovo mesto v Druščini.

A vse vendarle ni bilo popolno… Aurorino srce je bilo razklano. Sebe in svoja čustva, predvsem ljubezen, je krivila za Ardiethovo smrt. Prisegla je, da Altarielu ne bo priznala svoje ljubezni. Kajti bala se je, da bi vilin dal življenje zanjo, kakor je to storil njegov brat. Ni želela izgubiti še njega, čeprav je trpela in mu lagala. To je storila v njegovo dobro in v dobro Atlantide. Misli so ji narekovale, da ga ne sme ljubiti in z ljubeznijo uničiti prestolonaslednika. Vodila jo je vest.

Druščino je pot popeljala do kristala Modrosti in naprej do treh kristalov zemlje: kristala Zemlje same, kristala Lista in kristala Kamna. Tu je nanje prežala nevarnost. Temna magija je lastnike kristalov spremenila v kamne! Znova pa jih je rešila ljubezen. Tokrat ljubezen do dežele Atlantide.

Sedaj je usoda pletla svoje niti v nevarnih vodah. Nevarnosti so se vrstile. Ozračje je Druščino pahnilo v blaznost. A rešili so jih angeli. Po nekaj dneh okrevanja so pri njih našli še dva kristala, kristal Zraka in kristal Sonca. Poiskati so morali le še tri kristale in Knjigo.

Sovražnik pa se še zmeraj ni predal. Tokrat je napadel ob obali. In udaril je v vodjo. Vešč je bil napaden, zaupal jim je lahko le še skrivnosti, a niso jih razumeli. Kaspyjan je obležal mrtev in Druščina se je razšla.

Bodo še kdaj skupaj? Bodo našli kristale Ognja, Vode in Ljubezni? In Knjigo Prepovedanega znanja? Kaj se bo zgodilo z Auroro in Altarielom? Je njuna ljubezen dovolj močna? Bodo našli Kaspyjanovega sina? Je sploh še živ? Koliko bo treba postaviti na kocko, da bodo rešili Atlantido?

In prerokbe? Zahtevale bodo kri. In življenja. Krvave so. Krvave prerokbe. A so njihova edina rešitev … Upajte z njimi do konca!

 

IZSEK IZ KNJIGE:

Tistega dne so sedeli na krovu ladje. Zbrani končno kot celotna posadka. Danal je vodil ladjo in zrl tu in tam dol k njim. Bil je veselega obraza in ves čas si je mrmral melodije. Aurora je sedela na tleh pod dvignjenim delom ladje, poleg nje sta bila dvojčka, vsak na eni strani. Nasproti nje je sedel Koraldin. Altariel je bil sklonjen čez Aurorino desno stran, Leo pa je hodil sem in tja po palubi in se tu in tam ustavil ob njih.

»Torej. Premišljeval sem …« je začel vilin.

»Torej znaš premišljevati?« ga je zbodel Mario.

Aurora se je morala krepko brzdati, da ji ni ušel smeh, kajti Mario in Marijo sta znala vsakogar pripraviti do smeha. Altariel ga je samo ostro pogledal in nadaljeval:

»Počasi se bližamo Rastlinskemu otoku. Tu ni naših sovražnikov. Vsaj ni jih bilo. Toda ne moremo biti prepričani. Raje bodimo na preži. Poglejte,« je pokazal na zemljevid, »tu je lep zaliv, skrit pred očmi ladij, ki bi lahko bile na tem otoku, ali plule mimo njega, med tem ko bomo mi na otoku. V tem zalivu bomo pustili ladjo. Naprej bomo šli po tej poti. Nekje na zahodnem delu otoka naj bi bilo ozemlje magije. Tu je skrita, če je, Knjiga Prepovedanega znanja.«

Ob teh besedah je vsa posadka vdihnila, Leo pa je pohitel k drugim, ki so sedeli na tleh.

»Torej bomo končno dobili tisto, kar iščemo …« je zamrmrala Aurora.

»Ja, vendar še vedno nimamo kristalov drugih članov Druščine. Torej moramo najti njih. Dogovorjeno je bilo, da bi se našli tukaj, vendar mi nekaj pravi, da niso prišli. Vseeno bomo raziskali, kako in kaj. Bistvo pa je, da moramo dobiti Knjigo. Brez nje smo izgubljeni.«

»Kdaj pa bomo prispelo na Rastlinski otok?« je vprašal Marijo.

»Po vseh načrtih in merjenjih … jutri zvečer.«

***

Tiste noči Aurora ni mogla zatisniti očesa. Počasi je vstala in nekaj časa hodila po sobi. Potem se je zavedla, da že ves čas posluša melodijo, ki je prihajala s krova. Torej je ladjo krmaril Altariel. Počasi je odprla vrata in zaslišala še nekaj drugega. Bili so glasovi, ki so prihajali z druge strani. Torej ni edina, ki ne spi, poleg Altariela seveda. Počasi se je splazila do vrat, ki so bila le priprta, in pokukala skoznje. Njen pogled je zaobjel Koraldina, ki je sedel za mizo in vrtel kompas in nekaj meril po nekih papirjih. Verjetno zemljevidih. Njegovega izraza na obrazu ni mogla videti, ker je bil sklonjen in lasje so mu viseli čez obraz. Mario in Marijo sta sedela na postelji in ga gledala. Leo je verjetno spal. Torej je govoril Danal. Sedaj je zopet zaslišala njegov globok glas.

»Ne moremo biti tako prepričani. Kaj pa, če so še kakšne druge prepreke? In sploh – zakaj jima nismo povedali za pet preprek? Ni prav!«

»Da mi ne sikneš več o teh preprekah!« Koraldinov glas je bil razburjen, čeprav je šepetal. Sedaj se je obrnil proti ostalim in vratom kazal hrbet.

»Ne smemo jima povedati. Dobro vemo, kaj visi okoli vratu tistega dekliča. Pogumna je, nič ne rečem. In dobra tudi. Zora je izbrala pravo. In moj oče ji je popolnoma zaupal in verjel vanjo. Toda kaj ima lahko dekle, česar nimamo vešči? Na to vprašanje poskušam najti odgovor, pa ga ni in ni. Kadar mu pridem dovolj blizu, se mi izmuzne. Prav grozljivo. Nekaj je. Neka malenkost, ki sem jo spregledal. In Altariel. To ime je pri veščih znano kot ime prvorojenca kraljevega …«